Ta konec tedna smo se Pomladniki udeležili mednarodnega zborovskega festivala v madžarskem mestu Mohács. Ob 500-letnici bitke pri Mohaču, ene najpomembnejših bitk v srednjeevropski zgodovini, se je v mestu zbralo približno 500 pevcev iz sedmih evropskih držav – Madžarske, Romunije, Poljske, Slovaške, Srbije, Finske in Slovenije. Skupaj je nastopilo 19 zborov, med slovenskimi predstavniki pa so bili poleg MePZ Pomlad prisotni še člani Moškega pevskega zbora Planina pri Sevnici.
Mohács se je za tri dni prelevil v pravo mesto glasbe. Na različnih prizoriščih so se ves čas prepletali koncerti, vaje in spontana srečanja pevcev, ki jih druži ljubezen do petja. Pomladniki smo se predstavili z desetimi skladbami iz gospel programa in programa slovenskih ljudskih pesmi, ki smo ju izvedli na dveh koncertih.
Poseben vrhunec festivala je bila skupna izvedba pesmi v madžarskem jeziku, napisane in uglasbene posebej za to priložnost. Ob spremljavi orkestra smo jo na osrednjem mestnem trgu zapeli vsi sodelujoči pevci. Pesem, posvečena padlim junakom bitke pri Mohaču pred petsto leti, je ustvarila ganljiv trenutek skupnega spomina in povezovanja narodov skozi glasbo.
Za Pomladnike je bil poseben izziv tudi nastop v jeziku, v katerem večina med nami ni razumela niti besede. Priznamo, da smo se med učenjem izgovorjave na vajah večkrat pošteno nasmejali, a prav zato je bil občutek ob uspešni izvedbi še toliko lepši.
Mohács nas je navdušil tudi kot mesto. Prijetne ulice, polne zelenja, dreves, cvetočih vrtnic in sivke, so nam kljub poletnim temperaturam ponujale prijetno senco in številne kotičke za druženje. Za topel sprejem in odlično organizacijo je poskrbela naša vodička Veronika. Veliko zaslug za brezskrbno izvedbo potovanja pa gre tudi naši Vesni, ki je že pred odhodom skrbno preučila prizorišča nastopov, lokacije vaj in vse pomembne podrobnosti našega bivanja.
Večere smo zaključili ob skupnem prepevanju in plesu ob spremljavi kitare in kahona (tudi harmonike, ob kateri smo zapeli skupaj z moškim zborom iz Planine pri Sevnici). V nedeljo smo lepote Mohácsa občudovali še z Donave. Med plovbo nam je veter kuštral lase, dekletom pa sem ter tja ponagajal s krili. Uživali smo v smehu, pogovorih in pogledu na mesto. Takšni trenutki so tisti, ki ostanejo v spominu še dolgo po tem, ko utihnejo zadnji aplavzi.
Vsako večdnevno gostovanje nas poveže nekoliko bolj. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ob glasbi, druženju, skupnih doživetjih in dobrotah, ki smo jih prispevali drug za drugega, smo stkali še nekaj novih vezi.
Hvaležni smo za povabilo in izkušnjo, ki je obogatila tako naš pevski kot tudi osebni svet. Iz Mohácsa smo se vrnili polni lepih spominov, novih poznanstev in navdiha za prihodnje glasbene poti.
Pripravila: Sabina Topolovec
