Kot novopečena članica sem si težko predstavljala, da lahko pohod od Novega mesta do Grčevja nad Otočcem traja več kot osem ur. Sedaj vem in razumem. Beseda pohod preprosto ni najbolj posrečena izbira!
Druženje in veseli vmesni postanki (na vseh gostilnah ob poti) so stopnjevali dobro voljo. Na našem zadnjem pri zidanici Teropšič pa skorajda dosegli vrhunec, ko je naše prepevanje čisto nepričakovano podkrepil Marko Šušteršič s harmoniko. Ponovno se je izkazalo, kako zelo povezuje tudi slovenska narodno-zabavna glasba, posebej ko jo spremlja glasbenik, ki tipke obvlada vsaj tako dobro kot Pomladniki svoje glasove. Na kratko – želeli smo ga odnesti s sabo, a v lepi obleki in čevljih ni bil najbolj primerno opremljen za pot, po kateri smo zaradi že nižjih temperatur in snega dobesedno pridrsali do naše zadnje postojanke. Kosova zidanica nas je objela s svojo toploto, čudovitim ambientom, jedmi, ki smo jih pripravili, predvsem pa z našo energijo.
A še preden smo planili za mizo, smo si nadeli maske – tokratno silvestrovanje je bilo povsem v duhu safarija. Tigrice, žirafe, zebre, gepardi in vsi tisti, ki so jih budno preučevali skozi daljnoglede, smo se podali na prvi lov za odličnimi sarmami, slastno enolončnico ter mnogimi drugimi dobrotami, ki smo jih pripravili. Še bolj kot hrana pa nas je veselilo zelo živahno dogajanje na plesišču, ki je nanj tokrat izvabilo skoraj vse pevke in pevce. Naš hišni DJ David je z ravno pravim izborom glasbe začinil čisto vsak trenutek, tudi tistega najbolj slavnostnega, ki se je zgodil natanko ob polnoči. Takrat smo si (ja, skoraj na robu solz) voščili s kozarcem šampanjca in v krogu se je pretakala energija topline in ganjenosti čisto vseh. Tako smo tudi nove članice (»krščene« in še uradno sprejete k Pomladnikom tik pred tem) vnovič videle, da nismo pristopile le k zboru, temveč k ljudem, ki si še dovolijo čutiti in se povezovati precej globlje, kot nam narekuje sodoben tempo življenja.
Hitro je minilo, odzvanjalo pa bo še dolgo. Res smo se imeli lepo.
Zapisala: Sabina Topolovec
